To so:

Zakrčenost in šibkost nekaterih mišic okoli medenice in stegen.

Navidezna razlika v dolžini nog. Zaradi nagiba medenice, velikokrat izgleda, da je ena noga daljša od druge. Temu pa lahko sledijo napačni zaključki in s tem nepravilno saniranje težave.

Neenakomerna višina ramen.

Lateralni položaj medenice lahko povzroči tudi neenakomerno višino ramen. Stran medenice, ki je postavljena višje, običajno povzroči, da bo rama na tisti strani postavljena nižje od druge rame.

Lateralni nagib medenice lahko vpliva na način hoje pri posamezniku. Zaradi nagiba medenice bo en kolk “padel” nižje od drugega, kar vodi do različnih kompenzacij v gibanju in s tem porušenega načina hoje.

Lateralni položaj lahko vpliva na spremembe v telesni drži. Tako lahko vpliva na prsni in posledično tudi na vratni del hrbtenice, kot tudi kolčni, kolenski in skočni sklep. To lahko pripelje do bolečin v sklepih in tudi pospešene degeneracije nekaterih sklepov.

Visoka stopnja nagiba medenice na stran lahko povzroča hitrejšo degeneracijo diskov v segmentu ledvene hrbtenice (L4-L5), kot tudi bolečine v sakro-iliakalnem sklepu (črevnično-križnični sklep).

Vzrokov za nagib je lahko več. Pojavi pa se bolj kot ne zaradi neenakomernih obremenitev na ene strani telesa skozi daljše obdobje. Med omenjene vzroke lahko prištevamo narava dela ali športa, način sedenja in načina kako stojimo, način spanja (spanje na boku)…

Mišične strukture, ki bodo vpletene v nagib bodo:

Quadratus-lomborum, ki bo na dvignjenem delu postal zakrčen oz. pre-aktiviran*.

Prav tako se lahko zakrčijo primikalke (adduktorji) in tudi stranske trebušne mišice na dvignjenem delu. Oslabljene oz. šibke pa bodo postale stranske zadnjične mišice (gluteus medius).

Na znižani strani pa bodo strukturna neravnovesja ravno obratna.

Samo reševanje lateralnega nagiba bo kot prvo zahtevalo ugotavljanje vzroka zakaj do njega sploh prihaja. Vzrokov za to je lahko več in s tem tudi načinov kako se bomo problema sploh v prvi vrsti lotili.

Na mojem Instagram profilu lahko najdete nekaj možnosti oz. vaj, ki lahko pomagajo pri reševanju tega problema. Gre za pretežno unilateralne oz. enostranske vaje, pri katerih ni potrebno izključevati oz. vključiti samo na eno stran, le količina naj bo na obeh straneh enaka.