Kako se bolečina sproži?

“Pain loop”

Signal za morebitno nevarnost potuje preko senzorjev na koži, mišic, sklepov, ter drugih tkiv, ki zaznavajo temperaturo, pritisk, premike… Zaznave potujejo skozi živčni sistem do možganov. Ti pa “odločijo”, če je senzacija nevarna ali ne in pošljejo sporočilo nazaj. S tem se določi naslednji korak ali se bomo umaknili ali ne.

Bolečino lahko posplošeno razvrstimo v dve kategoriji: akutno in kronično bolečino.

Akutna bolečina: Akutna bolečina je običajno začasna in služi kot opozorilo k poškodbi ali bolezni. Ima svoj specifični vzrok in ponavadi izzveni, ko se stanje izboljša oz. pozdravi.

Primeri akutne bolečine so zvini, rezi, udarci, kirurški posegi…

Kronična bolečina: Kronična bolečina lahko traja tedne, mesece ali tudi leta in velikokrat nima jasnega vzroka ali znaka poškodbe. Je lahko posledica stanj, npr.: artrits, fibromialgija, nevrepatija itd. Kronična bolečina pa žal velikokrat negativno vpliva na kakovost posameznikovega bivanja.

Poznamo več vrst bolečine, te so:

Nociceptivna bolečina: Nociceptivna bolečina je najpogostejša vrsta bolečine in se pojavi, ko živčna vlakna, ki jih imenujemo imenujemo nociceptorji, zaznajo potencialno škodljive dražljaje. Ti dražljaji vključujejo mehanski pritisk, ekstremne temperature ali kemična dražila.

Nociceptivna bolečina je lahko somatska (tj. izvira iz kože, mišic ali sklepov) ali visceralna (tj. izvira iz notranjih organov)

Nevropatska bolečina: Nevropatska bolečina je posledica poškodbe ali disfunkcije samega živčnega sistema. Lahko se pojavi zaradi stiskanja živca, vnetja, okužbe ali bolezni, kot so sladkorna bolezen, multipla skleroza ali pasovec (herpes)… Nevropatska bolečina je pogosto opisana kot pekoča, streljajoča ali mravljinčenje in lahko vztraja tudi po tem, ko se začetna poškodba zaceli.

Vnetna bolečina: Vnetna bolečina je posledica imunskega odziva telesa na poškodbo tkiva ali okužbo. Vnetje sprošča kemične mediatorje, ki senzibilizirajo receptorje za bolečino in s tem okrepijo signale bolečine. Stanja, kot so revmatoidni artritis, vnetna črevesna bolezen ali okužbe, lahko povzročijo vnetno bolečino.

Psihogena bolečina: Psihogena bolečina se nanaša na bolečino psihološkega ali čustvenega izvora. Pojavi se lahko brez vidne poškodbe tkiva ali fizičnega vzroka. Dejavniki, kot so stres, anksioznost, depresija ali pretekle travme, lahko prispevajo k razvoju in vzdrževanju psihogene bolečine.

Idiopatska bolečina: Idiopatska bolečina se nanaša na bolečino brez znanega vzroka.

Predstavlja diagnostični izziv, njegov izvor pa je pogosto težko ugotoviti. Stanja, kot sta fibromialgija ali sindrom kronične regionalne bolečine (CRPS), spadajo v to kategorijo.

Faktorji, ki vplivajo na doživljanje bolečine

Vsak posameznik bo bolečino oz. izkušnjo bolečine doživljal drugače.

Percepcija (dojemanje) in toleranca na bolečino sta glavna dejavnika, ki vplivata na to, kako jo bomo doživljali.

Na ta dejavnika pa bodo oz. lahko vplivajo faktorji, kot so:

• • telesna (ne)aktivnost
  • prehrana
  • duševno stanje
  • misli in prepričanja
  • stres
  • spanec
  • genetika
  • okolje
  • predhodne izkušnje
  • kulturno ozadje
  • socialne interakcije
  • anatomska struktura in biomehanika

Bolečina in njeno doživljanje je kompleksna izkušnja, na katero lahko vpliva več dejavnikov.

Temu primerna bi morala biti tudi obravnava, a žal bodo takšne obravnave bolj redkost kot stalnica. Pri odločanju o zdravljenju bolečine bi bilo pomembno obravnavati osnovne vzroke bolečine ter možne dejavnike, ki lahko bolečino krepijo ali podaljšujejo.

Obravnavanjem bolečine z več zornih kotov bo učinkovitejše pri obvladovanju in izboljšanju splošnega počutja.

Viri: