Ni potrebna nobena posebna logika ali zapleteno razmišljanje. Konsistenca je eden ključnih dejavnikov napredka in posledično uspeha. Ko začnejo postajati vidni prvi znaki napredka, to pri večini ljudi pogosto vodi tudi do rahle obsesije. Na koncu, če sem iskren, v tem verjetno ni nič slabega. Upam si trditi, da je želja po napredku smisel življenja. Če ne bi imeli vsaj majhne želje po premikanju naprej, si še danes ne bi znali narediti ognja.

Vendar pa ima tudi konsistenca svojo temno plat. Lahko se zgodi, da postane sama sebi paradoks. Namen je stabilnost in rast, a pretirana vztrajnost in doslednost lahko povzročita težave – preprečita prilagodljivost, rast in spremembe. Kar želim povedati je, da nas lahko konsistentnost enkrat ujame v svojo lastno past.

Ko začrtan plan in cilj postaneta najpomembnejši stvari oz. se tega držimo kot pijanec plota, smo v težavah. Na koncu smo ljudje, ne stroji. Kot človek ne moremo biti vsak dan 100-odstotno osredotočeni na vse stvari, če sploh na karkoli. V želji po napredku pa pogosto pozabimo na to. Telo in um ne delujeta na podlagi, kaj je zapisano na papirju, temveč na količini stresa in na tem, koliko se lahko od tega opomoremo in prilagodimo.

Najuspešnejši ljudje, ki sem jih spoznal, so tisti, ki so prilagodljivi; tisti, ki znajo tudi stopiti korak nazaj in se zavedajo, da so le ljudje.

Današnji časi poveličujejo delovno vnemo (hustle), vztrajnost in nenehno željo po še več. V tej miselnosti in prizadevanjih pa marsikdo doživi trden pristanek na realna tla iz katerih se je težko pobrati.

Ampak…

Potrebno je znati razlikovati med lenobo in (zavedno) prilagodljivostjo, katerih meja je lahko včasih zelo tanka. Prilagodljivost nam omogoča, da se lažje spopademo z izzivi in spremembami, medtem ko lenoba pogosto vodi v izogibanje odgovornosti in stagnacijo.

Ključno je torej prepoznati, kdaj smo prilagodljivi in kdaj zgolj odlašamo oz. bežimo. Kdaj je pravi čas, da vztrajamo in kdaj je bolj pametno, da stopimo korak nazaj in se ustavimo, je veščina, ki jo pridobimo z leti in izkušnjami. Pogosto je ta odločitev plod učenja iz lastnih porazov in napak. Na koncu smo le ljudje in ne stroji.