1. Faza

Obvladovanje/ ustavljanje bolečine (Pain management)

Prvi začetki po poškodbi so namenjeni obvladovanju oz. zmanjševanju bolečine. Sem so vključene splošne gibalne strategije npr. mobilizacije mehkih tkiv, vaje za mobilnost sklepov, raztezanje in v nekaterih primerih že tudi vaje z nizko obremenitvijo. V to skupino bodo sodile vaje v izometrični (statični) kontrakciji ali vaje s skrajšano amplitudo giba. S temi vajami počasi zmanjšujemo vnetja, sprožimo/ povečamo pretok krvi in postopamo lajšamo bolečino.

V tej fazi je prav tako potrebno biti pozoren na splošne gibalne navade, saj lahko nekatere povzročijo vnovične bolečine oz. zaustavijo ter podaljšajo celjenje. Npr. spopadamo se z bolečinami v križu. Prekomerno sedenje pa jih vedno znova sproži. To pomeni, da bo potrebno najti rešitve, kjer se bomo sprožilcem bolečin izognili.

Prav tako bodo v poštev prišli alternativni protokoli, kot so elektro stimulacija, kompresija, hlajenje ali ogrevanje.

2. Faza

Ko je akutna faza bolečine zmanjšana oz. končana, se lahko začnemo posluževati vzpostavljanja gibljivosti, senzomotorične kontrole, v nekaterih premerih, vajam z obremenitvijo.

Ko postane to mogoče, bo potrebno začet s ponovnim vzpostavljanjem gibljivosti. Če tega ne storimo, se lahko pri poškodovanem sklepu (odvisno od lokacije in resnosti poškodbe), razvijejo kontrakture (otrdelost sklepa oz. gibljivost sklepa postane omejena) ali se tudi “zatakne”.

Npr. če imamo poškodbo rotatorne manšete (v ramenu), lahko ta v primeru, da se izogibamo gibom skozi celoten obseg skozi daljše obdobje privede do sindroma zamrznjenega ramena, kar pa postopek rehabilitacije še dodatno podaljša ali pusti trajne posledice.

S vzpostavljanjem senzomotorične kontrole oz. njenimi vajami izboljšujemo nadzor in koordinacijo ter posledično kakovost gibanja. To poenostavljeno pomeni, da s kontroliranimi gibi in gibanjem obremenimo mišice okoli poškodovanega območja tem zmanjšujemo stres oz. obremenitev na poškodovani del, postopek celjenja pa s tem pospešimo.

V nekaterih primerih lahko začnemo z vajami z obremenitvijo v izometrični in tudi ekscentrični kontrakciji.

3. Faza

V končni zadnji fazi lahko začnemo uvajati trening z obremenitvijo, ki poteka skozi (ali skoraj) celotno amplitudo giba v ekscentrični kot koncentrični kontrakciji.

Zaradi poškodbe in bolečin smo primorani se vsaj za en čas odpovedati nekaterim aktivnostim oz. razbremeniti poškodovan del telesa. Posledica tega bo atrofija (izguba mišične mase) okoli poškodovanega območja. Ponovna pridobitev moči in mišične mase pa bosta pomemben faktor za prehod v stanje pred poškodbo in s tem v stanje za opravljanje željenih dejavnosti.

V zadnji fazi bolečin več ne bi smelo biti ali so le-te zelo šibke. Gibljivost in mobilnost pa sta v zadostnem oz. stanju pred poškodbo.

Končna faza je tudi tista, kjer lahko začnemo z vračanjem k dejavnostim, ki s poškodbo niso bile mogoče. Vračanje naj bo postopno in z dovoljšno mero pazljivosti.