Ogljikovi hidrati zraven maščob in beljakovin sodijo v kategorijo makrohranil. Kot njihova glavna naloga je zagotavljanje energije telesu.

V večjih količinah jih najdemo v sadju, žitih in njihovih izdelkih, stročnicah, zelenjavi, sladkanih pijačah, nekaterih sladicah.

Velikokrat tudi v to kategorijo padejo npr. krofi, čokolada, sladoled, piškoti, razni namazi in še, v precejšnji meri, procesirana hrana in drugi procesirani izdelki. Ti pa so velikokrat kombinacija maščob in ogljikovih hidratov (ter drugih umetnih dodatkov v izdelku). S tem pa se dela krivica temu makrohranilu.

Glavna naloga ogljikovih hidratov je zagotavljanje energije telesu. So tudi preferiran vir energije telesa (v primerjavi z maščobami in beljakovinami). Prebavni trakt ogljikove hidrate razkraja v glukozo, ki se porablja za sprotne aktivnosti telesa in možganov. Presežki pa se shranijo v obliki glikogena, v jetrih in mišicah. Tega lahko telo shrani cca. 500g. Na vsak gram pa se veže cca. 3g vode. Če vse skupaj seštejemo, teoretično to lahko pomeni dva dodatna kilograma več, ki ju nosimo v telesu in s tem tudi za marsikoga šok na tehtnici. Na drugi strani pa prav tako izločanje ogljikovih hidratov iz prehrane lahko podaja napačno sliko o izgubi teže oz. maščobe. Namreč, z izločanjem bomo izpraznili glikogen, ki je bil shranjen v telesu in posledično tudi vodo, kar pa seveda pomeni padec v teži, a žal ne v maščobi.

Ta pričevanja prihajajo predvsem od zagovornikov LCHF (low carb high fat) diet in njihovih še skrajnejših bratov in sester – zagovornikov ketonskih diet. Precej argumentov enostavno ne drži ali pa so povlečeni iz konteksta.