Kaj sem se naučil kot trener pri delu s splošno populacijo

Leta dela prinesejo tudi kopico izkušenj, s katerimi spoznamo vzorce in trende, ki se pojavljajo na redni bazi.

Večino svojih strank bi lahko kategoriziral kot “splošno populacijo”. To pomeni, da gre za skupino ljudi, ki niso poklicni športniki oz. to ne želijo postati. Gre za posameznike z družinami, službami, kupico obveznosti in odgovornosti, ki kljub vsemu najdejo oz. morajo najti čas zase, čeprav je to velikokrat zelo težko izvedljivo. Običajno so to posamezniki z nekaj odvečnimi kilogrami in skoraj vedno z bolečinami v določenem predelu telesa (največkrat je to hrbtenica). So posamezniki, ki jim šport ali gibanje ni ravno hobi, ampak bolj obveznost.

Tukaj je nekaj mojih spoznanj kot tudi smernic za pristop, ki sem jih pridobil pri delu s splošno populacijo.

Cilji

Večina ima po navadi cilje po boljšem počutju, boljšem izgledu, manj bolečinami in sposobnostjo nekaj narediti, a.k.a. biti fit. Specifični cilji so v teh primerih velikokrat redkost ali so zelo splošni. S takšnim namenom pa so in bi tudi morali biti strukturirani treningi. Ti morajo podpreti življenjski stil posameznika in spodbuditi vse potrebne kvalitete za boljše počutje in zdravje.

Predvsem pri splošni populaciji se mi zdi pomembno, da so treningi do neke mere zabavni oz. predstavljajo kompromis med zabavo in resnim delom. Realno gledano, veliko posameznikov nasplošno ne mara športa in ne prihaja z veseljem na treninge, zaradi česar je ključno, da trening prilagodimo tako, da bo čim bolj učinkovit, vzdržen in psihološko manj obremenjujoč.

Krmarjenje med željami in potrebami

Velikokrat gre za posameznike, ki že precej časa niso bili fizično aktivni. Zaradi tega je tudi njihova telesna pripravljenost temu primerna. Ne gre pa le za telesno pripravljenost, ampak tudi za sposobnost varnega gibanja oz. izvedbo osnovnih gibalnih vzorcev, ki pri večini niso dobro razviti in zelo pešajo.

Za varno izvedbo vaj pa je seveda potrebna določena spretnost, ki običajno zahteva veliko truda, časa in zna biti za treniranca precej frustrirajoča ter ne vedno v skladu z njegovimi željami oz. predstavo o tem, kako naj bi trening “izgledal”. Zato je velikokrat treba najti kompromis med potrebami in željami posameznika.

Prilagajanje situaciji in počutju

Večina splošne populacije usklajuje službene obveznosti, družinsko življenje in številne druge naloge, kar vpliva na njihovo raven energije in motivacije za vadbo.

Dogaja se, da zaradi pomanjkanja časa in (pre)mnogih stresnih dogodkov pride do pomanjkanja spanca, izpuščanja obrokov ipd. Jasno je, da v takšnih primerih posameznik ne deluje optimalno in je daleč od idealnega stanja za trening. Zato je ključnega pomena, da zna trener prepoznati te izzive, se jim prilagodi in po potrebi odstopi od načrtovanega programa.

Prehrana

Večina posameznikov skozi leta pridobi odvečne kilograme in si želi izgubo le-teh. Seveda je rešitev sprememba v prehrani ter prehranjevalnih vzorcih in navadah.

Te spremembe pa se pogosto zaradi različnih razlogov in navad izkažejo za težko izvedljive; vsi vemo, da so navade železna srajca. Praviloma je tudi tukaj potrebno prilagoditi in implementirati spremembe, ki se običajno ne občutijo ali vidijo takoj, ter je zanje potreben čas, zaupanje in vztrajnost. Pri tem so velikokrat postopni in majhni koraki prava rešitev za pozitiven rezultat.

Pomembno je tudi redno izobraževanje, da posameznik ve, zakaj se nekaj počne.

Vprašanje pristopa

Kot omenjeno ima ta vrsta populacije običajno druge prioritete oz. obveznosti zunaj telovadnice, ter jim trening ni najpomembnejša stvar na svetu. Zato tudi ni nobenega razloga, da bi jih spravljali na kolena ali jih trenirali do onemoglosti.

Trening sicer mora biti sestavljen tako, da bo izzivalen, a vseeno ne bo vplival (preveč) negativno na nadaljnji potek dneva.

Zaključek

Delo osebnega trenerja s splošno populacijo prinaša številne izzive, a hkrati dragocene izkušnje. Ključ do uspeha je prilagajanje – tako ciljem kot tudi trenutnemu stanju posameznika.

Treningi morajo biti učinkoviti, a hkrati vzdržni in motivacijsko naravnani, saj večina ljudi telovadi zaradi zdravja in boljšega počutja, ne pa zaradi športnih ambicij. Prav tako je treba najti ravnovesje med željami in potrebami, upoštevati življenjski slog posameznika ter postopno uvajati spremembe, predvsem pri prehrani in regeneraciji.

Na koncu je uspeh odvisen od dolgoročnega pristopa, potrpežljivosti in prilagojenih rešitev, ki omogočajo, da se vadba trajno vključi v vsakdanje življenje.