DELNO POSTENJE (INTERMITTENT FASTING)
DA ALI NE?

Če bi me še pred nekaj leti vprašali, kaj menim o postenju oziroma bolj delnem postenju (intermittent fasting), ne bi imel posebnih pripomb. Če posamezniku tak način prehranjevanja ustreza, zakaj pa ne!? Takrat sem tudi še menil, da je to dober način za izogibanje kaloričnemu presežku. Nikomur ga sicer nisem priporočal ali predpisoval, a prav tako ga tudi nisem odsvetoval. V zadnjih letih pa se je moje mnenje o delnem postenju spremenilo. V praksi se opaža, da tak način hranjenja marsikomu prinaša več slabega kot dobrega.

Dejstvo je, da dandanes marsikdo namensko ali nenamensko izpušča zajtrk in prvi pravi obrok zaužije šele pozno popoldne ali celo zvečer. Razlog za to je verjetno hitrejši in stresnejši način življenja, zaradi katerega hrana zjutraj ni več prioriteta. Poleg tega pa je k temu gotovo prispevala tudi propaganda (kateri se na novi življenjski slog marsikdo poistoveti), ter verjetno še kaj, česar se pa trenutno ne spomnim.

Sicer, ne trdim, da je takšen način prehranjevanja slab. Če nekomu takšen način ustreza, brez da ima težave, ni razloga za kritiko. Problem le nastane, ko imajo posamezniki več negativnih kot pozitivnih posledic.

KAJ SE NAJVEČKRAT OPAZI PRI TISTIH, KI IZPUŠČAJO ZAJTRKE:

APETIT
V prvi vrsti ljudje, ki se soočajo s težavami pri nadzoru prehrane in prenajedanji so tudi velikokrat tisti, ki pogosto izpuščajo zajtrke in čas prvega “pravega” obroka potiskajo globoko v dan ali celo v večer. Takšno vedenje pa bolj kot ne vedno povečuje tveganje za prenajedanje, predvsem takrat, ko se dnevne obveznosti končajo in se oseba umiri. Pojavi se neustavljiv apetit, ki ga je skoraj nemogoče nadzorovati.

MOTNJE SPANJA
Praksa je bolj kot ne takšna, da tisti, ki redno izpuščajo zajtrke bodo večinski del kalorij zaužili enkrat pozno popoldan ali zvečer. S tem pa se pojavi tudi velika verjetnost negativnega vpliva na spanec. Če se telo mora ukvarjati s prebavo, se tudi ne mora umiriti. To pomeni, da bomo veliko težje (za)spali, če sploh. Koliko negativnih posledic pa ima (reden) slab spanec pa tako vemo.
Konec koncev je eden izmed glavnih razlogov, da zjutraj nismo lačni, prav uživanje večine kalorij zvečer.

POVEČAN VNOS KOFEINA
Namesto zajtrka mnogi posežejo po kavi. Ta (redna) praksa za trenutek odpravi občutek utrujenosti, apetita in lakote. Žal je ta čas omejen. Tisti presežek energije, tudi pomeni večji padec, bistveno drugače pa ne bo z občutkom lakote in apetita. Tipičen scenarij je ponavadi, da ta padec poskušamo zakriti z naslednjo kavo, ter spet z naslednjo itn. Verjetno je vsakomur jasno, da dolgoročno se iz tega ne izcimi nič dobrega. Motnje spanja, povečan krvni tlak, pospešen srčni utrip, glavoboli, tesnoba, razdražljivost so samo nekateri negativni stranski učinki. Kar se pa tiče apetita, se tudi ta vrne le močnejši. Prenajedanja skoraj ne uidejo.

JE ZAJTRK REŠITEV?
Za konec se bom naslonil na star pregovor:
Zjutraj jej kot kralj, opoldan kot meščan, zvečer kot berač.
Preprosta kmečka logika, ki nosi v sebi veliko resnice in lahko postane rešitev za mnoge, ki se soočajo s prehranskimi težavami. Pozabljamo, da je hrana vir energije, ki jo potrebujemo za normalno delovanje.